Pomanjkanje gibanja in posledice na mišično maso: Kako ohraniti zdravje in vitalnost.
Pomanjkanje intenzivnega gibanja lahko povzroči neizkoriščanje glikogena v mišicah. Skupaj z dieto, bogato z ogljikovimi hidrati, ki ne morejo prehajati v mišice, to vodi v nalaganje odvečnih energijskih molekul v maščobnih oblogah. Rešitev iz tega kroga je intenzivna telesna aktivnost, ki popolnoma izprazni glikogenske rezerve.
Izguba mišične mase ima številne negativne učinke, med drugim lahko povzroči padec bazalnega metabolizma, pridobitev maščobne mase in razvoj diabetesa. Študije kažejo na postopno zmanjševanje mišične mase s starostjo, kar lahko doseže 3 do 8 % vsakih deset let po 30. letu in 5 do 10 % vsakih deset let po 50. letu, kar v povprečju pomeni izgubo približno pol kilograma mišic na leto (Westcott, 2012).
Vsak kilogram mišic v mirovanju (med spanjem ali ležanjem) porabi približno 13 kcal na dan (Wang in drugi, 2011), pri čemer se poraba poveča ob vsakem gibanju. Redna vadba, še posebej vadba za moč in intervalna vadba, lahko povečajo dnevno porabo energije, predvsem zaradi pospešenega metabolizma in sinteze beljakovin, kar lahko privede do porabe do 70 kcal na dan (Campbell, Crim Young in Evans, 1994; Pratley in drugi, 1994).
Mišična masa ni pomembna samo zaradi metabolne porabe, ampak služi tudi kot kratkoročno skladišče energije. Večja kot je mišična masa, več ogljikovih hidratov se bo shranilo v mišicah, namesto da bi se nalagali v obliki maščobnih oblog (McGuff in Little, 2009).
Raziskave kažejo, da upad mišične mase vodi v razvoj glukozne intolerance in diabetesa (Flack in drugi, 2011). Nasprotno pa je povečanje mišične mase zaradi vadbe moči povezano z višjo glukozno toleranco pri odraslih moških, ženskah in starejših osebah z diabetesom tipa 2 (Baldi, 2003).
Z mišicami lahko torej učinkovito porabimo presežke vnesene energije, saj so pomemben prejemnik in porabnik glukoze. Z redno telesno aktivnostjo in vadbo za moč lahko ohranjamo in povečujemo mišično maso, kar je ključno za zdravje in vitalnost.
